torek, 6. september 2011

Njoki s paradižnikovo omako

NJOKI S PARADIŽNIKOVO OMAKO 2 osebi

 

Dsc_00415

 

 

400 g pretlačenega krompirja, lahko pire od prejšnjega dneva

8 - 10 žlic moke

2 jajci

malo soli

muškatni orešček

 

Vse sestavine premešamo v maso, ki je še vedno lepljiva. Posujemo delovno površino z moko, pa tudi maso. Zagrabimo za pest velik kos in ga na delovni površini zvaljamo na moki v svaljek. Narežemo ga na manjše koščke, povaljamo vse skupaj v moki in damo na krožnik, drugega poleg drugega. Njokov nikoli ne dajemo skupaj ali enega na drugega, da se ne zlepijo. Skuhamo v slanem kropu, dokler ne priplavajo na vrh. Prelijemo z omako in postrežemo. 

 

 

PRAVA PARADIŽNIKOVA OMAKA (2 uri kuhanja)

Tole ni padlo z mojega zeljnika, sem pa se naučila v Italiji, na skrajnem jugu, kako oni delajo in kuhajo omake. Krasno. Vedno mi je bila uganka, kako naredijo tako lepo rdeče in slastne omake za testenine. Tukajle je vsa skrivnost... Začimbe so poljubne, če kdo ne mara čebule, naj izpusti... Važno je, da se paradižnik dobro precmari... 

 

1/2 čebule

1,5 l paradižnikove mezge

3 - 4 stroki česna

3 lovorjevi listi

sol

bazilika

peteršilj

olje

 

Na dveh žlicah olja prepražimo nasekljano čebulo. Ko začne rumeneti, dodamo česen, lovorjeve liste in zalijemo z mezgo. Zalijemo z vodo. Kuhamo na najmanjšem ognju kaki dve uri, potem odstranimo česen, lovorjeve liste, omako porabimo, kolikor je ostane, jo imamo še za kakšno drugo jed. Cel teden jo lahko hranimo v ta namen v hladilniku.

 

 

Sestavine z njoke...

Dsc_00265

Pregnetemo v testo...

Dsc_0028cae4h2lg

Naredimo svaljek na pomokani površini...

Dsc_00304

Narežemo njoke...

Dsc_00326

Povaljamo jih v moki...

Dsc_00366
Skuhamo v vrelem slanem kropu...

Dsc_00335

Odcedimo in prelijemo z omako...

Dsc_00406

 

Dsc_00464

 

 

Dsc_00417

 

 

 

Gratinirane palačinke z makovim nadevom

GRATINIRANE PALAČINKE Z MAKOVIM NADEVOM

 

Tole sem že kdaj naredila, zgolj zato, da niso skutine. Lahko pa kombiniramo, oboje pride dobro, tudi zmešano skupaj. 

 

Dsc_00614

4 palačinke

(2 jajci, moka, mleko, ščep soli, malce sladkorja, žlica kisle smetane, zmešamo z metlico v gostljato maso za palačinke).

 

Pečico segrejemo na 180*c.

 

Nadev: 

150 g mletega maka

4 žlice mletega sladkorja

cimet

nekaj žlic vrelega mleka ali smetane

Vse skupaj zmešamo v lepo mazljivo maso. Ne sme biti preredka, pretrda pa tudi ne, tkoliko, da se lepo maže. 1 žlico nadeva prihranimo!

 

Preliv:

preostanek lončka kisle smetane, cca 200 ml

1 jajce

1 dobro žlico makovega nadeva

Vse skupaj zmešamo v tekočo maso in z njo prelijemo palačinke. Damo jih v ogreto pečico in pečemo, dokler ne porjavijo. 

 

Fotografirano na unikatnem in ročno poslikanem krožniku Bina Keramika: http://www.facebook.com/pages/Bina-keramika/215823915109456

 

Pečene palačinke

Dsc_000410

Sestavine za nadev...

Dsc_0004-2
Zmešamo takole...

Dsc_00085

Namažemo na palčinke...

Dsc_00014

Zvijemo, položimo v pekač...

Dsc_00128

Sestavine za preliv, zmešamo in prelijemo žez palačinke...

Dsc_00106

Takole... Damo v pečico...

Dsc_00174

Pečeno zgleda takole...

Dsc_00237

Na krožniku....

Dsc_00613

 

Dsc_00566

 

Dsc_00484

 

Dsc_00541

 

Fotografirano na unikatnem in ročno poslikanem krožniku Bina Keramika: http://www.facebook.com/pages/Bina-keramika/215823915109456

 

 

ponedeljek, 5. september 2011

Buhtlji z makovo - češpljevim nadevom

 

BUHTLJI Z MAKOVO - ČEŠPLJEVIM NADEVOM

 

Dsc_0025-3

 

TESTO, izhajala sem iz tega: Andrej Goljat: Potice, Založba Kmečki Glas

50 dag bele moke

3 dag kvasa (to je malo manj, kot cel zavitek)

6 dag margarine ali surovega masla (jaz dam vedno maslo)

6 dag sladkorja (sem dala vanilijevega)

1 jajce

2,5 dl mlačnega mleka

rum

 

NADEV, makov:

10 žlic mletega maka

6 žlic mletega sladkorja

nekaj žlic vrele sladke smetane

cimet

 

Dobra, (domača) češpljeva marmelada

 

 

Iz sestavin zamesimo testo in pustimo da vzhaja. (Nisem nič komplicirala, stresla sem vse skupaj in premesila). Ko se količina dvakrat podvoji, premesimo in pomokamo. Z roko zajemamo kupčke testa, povaljamo v kroglico, sploščimo in nadevamo z nadevom. Robove dobro stisnemo, povaljamo v kroglico, spodnji del pomočimo v maslo in postavimo v pekač drugo zdraven druge. 

 

Mak in sladkora v prahu...

Dsc_00028

Pa cimet...

Dsc_00044

Zmešamo v gosto maso...

Dsc_00072

Testo...

Dsc_00095

Takole naredimo kar z roko, pa nadevamo, mak in marmelado...

Dsc_00105

Zavijemo, povaljamo v kroglico...

Dsc_00115

Takole dajemo v pekač...

Dsc_00167

Vzhajamo...

Dsc_00186

Pečeno...

Dsc_00207

Dsc_0025-3

Dsc_0024-3

Dsc_0034-2

 

 

nedelja, 4. september 2011

Kdo se skriva pod imenom Bina keramika

KDO SE SKRIVA POD IMENOM BINA KERAMIKA

Že nekaj časa me spremljajo njeni krožniki, unikatno narejeni, eno celo poslikani. Z veseljem fotografiram hrano na njih. Torej, da boste vedeli, kdo je tale naža zala Bina...

1. Bina keramika, kdo se skriva za tem imenom?  
 
No, skrivam se ravno ne ;) Tako so me klicali, ko sem bila še majhna pupa, čeprav velika tudi sedaj nisem. Ustvarjam, od kar vem zase. Menda sem najraje razstavljala kemike, kar mojo mamo še vedno malce plaši, ko kakšnega vzamem v roke. Naučila me je kvačkati, plesti, vezti, nekaj malega šivati, kar delavno otroštvo je bilo :) Z očetom pa sem uživala v razstavljanju in sestavljanju, kar nama je pač prišlo pod roke, le ne vem, zakaj nama je vedno kakšen vijak ostal ob strani. Uspešno in z velikom veseljem, sem končala galanterijsko šolo, pričela s študijem oblikovanja tekstilij, vendar me je pot odpeljala drugam. Služba, družina.... običajne "aktivnosti slovenskih žena", so me zaposlovale predolgo. Ko je hči postala dovolj samostojna, da sem brez slabe vesti, ušla za nekaj uric, sem poiskala lončarski tečaj. 
Glina me privlači od.... nekdaj :) Prvi spomin je semenj v prekmurju, kjer sem kot štiri, petletna pupa, stala očarana med majolikami, skledami, glinenimi ptički.... še danes jih vidim, tako, kar na travi na prtih zložene.... Glina ima tako neverjetno močno energijo in če ji le dovoliš, te začara za vse življenje :)

2. Koliko časa že ustvarjaš z glino?
 
Na začetnem tečaju sem bila pred štirimi leti, nato nadaljevalni, kjer so izdelki že dobili obliko ;) in nato na tečaju dela na vretenu. Naprej sem se učila sama, s pomočjo posnetkov na spletu, nasvetov keramičarjev in lončarjev, na svojih napakah zagotovo največ ;) Zadnje leto delam več. Pozni večeri, pravzaprav noči, so moj čas. 

3. Barve, povej, katere so tvoje najljubše?
 
Ooooo, to je težko. Vse barve imam rada; veliko je odvisno od namena in materiala. Obožujem pogled na zelene travnike in polja, fascinira me igra jesenskih barv, ko se prelivajo zelena, rumena, oranžna, rjava, rdeča... koloristika mi priporoča barve jeseni, in res se najbolje počutim v oranžnih, toplih rjavih in temno rdečih oblačilih. Hm, v dnevni sobi imamo steno obarvano temno rdeče, tista bordo rdeča; ja, ta je zagotovo najbolj moja :)

4. Povej kaj več o glini, katera ti je najljubša, glazura, tehinka...
 
Od glin, mi je zaradi strukture in uporabnosti najljubša bela. Iz nje lahko izdelaš skoraj vse. Čudovita je brez barvnih dodatkov; rada izdelujem aplikacije, s katerimi dodam razigranost strogi belini. 
Gline ponujajo tako raznolik spekter barv, da se pravzaprav redko odločim za barvanje, slikanje.... kakšna barvna glazura sem in tja. Rada uporabljam marmoriranje in slip-glineno kašo, bolj enostavno-dekoriram z glino druge barve. Za skulpture obožujem šamotirane gline, to se tiste malce grobe, saj imajo dodan šamot - drobcene kamenčke. Kot pri glini, tudi pri glazuri najraje uporabljam enostavno-prozorno, saj tako glina pokaže vse svoje čare. 
Od tehnik oblikovanja veliko uporabljam valjanje, saj omogoča veliko možnosti sestavljanja, najljubše pa je vsekakor delo na vretenu. Vreteno zahteva leta vaje. Šele po nekaj letih, se lahko pričakuje prave rezultate, ko lončar dodobra spozna nemirnost gline in jo zna uporabiti tako, da glina pokaže svoje dobre lastnosti. Mene glinina nagajivost, še vedno vse prevečkrat preseneti ;)

5. Izdeluješ tudi nakit?

 Nakit sem pričela izdelovati tako, mimogrede, zase. Tako všeč mi je tisto nežno zvončkljanje :) Naredila sem par uhanov, belih, nato iz rjave gline... k uhanom sodi obesek, broška, ki doda oblačilu prav posebno noto. Prijateljice so opazile in želele vsaka svoj kos nakita. Od tu naprej poznamo pot ;) 
Tudi pri nakitu se držim načela - manj je več. Najljubši so mi kosi, ki s svojo obliko povedo dovolj; morda le barvna glazura, da je skladno z oblačili in razpoloženjem.

6. In druge zelo domiselne izdelke, posodice za štirinožne prijatelje, Uhančkarje, skodelice, ki nosijo uhane... 
 
Ideje črpam v vsakdanjem življenju. Tako so nastale posodice za kužke; ni dvoma, da imamo doma dve zverinici ;), gumbki, ki iz običajnega oblačila, naredijo pravi modni hit; sklede in skledice za sadje in druge razvade, ki niso le uporabne, temveč dodajo mizi, polički... tisto nekaj. 
Ja, uhančkarji so pa zgodba zase. Obožujem uhane in nič čudnega, da sem opazila izdelek, ki je bil v obliki skledice, s širokim robom z lukjicami, namenjenimi obešanju uhančkov. Sem morala poskusiti :) vendar nisem bila zadovoljna. Skledica je okorna, preširoka, toliko lukjnic ni potrebno, saj toliko uhančkov le ne sme biti pri roki; se je pretežko odločiti ;) Tako je nastal moj Uhančkar s prostorom za tri, včasih nekaj več, parov uhančkov in ravno dovolj velik, da vanj dekleta odložimo mascaro, lipgloss in še kakšno malenkost.

7. Povej malce o tvojih glinastih damah, skulpturah...
 
Oooo, Pupe :) Začelo se je v predbožičnem času. Želela sem izdelati drugačno čajno lučko-lučko, ki bi pripovedovala zgodbo. Nastala je punčka s knjigo v roki, ki poje božične pesmi (no, vsaj meni je pela ;)). Ime jim je dala moja sestrica :) Prvič, ko je videla to mojo božično pevko je rekla - "Oooo, kakšna lepa pupa" in nastale so Pupe :) Pupe so zelo različne - ene prepevajo, druge skrivnostno molčijo, tretje nežno zapeljujejo... nekatere so čajne lučke z luknjicami v krilu, druge nam s svojo glineno energijo lepšajo dni.
Pri skulpturah se vedno ravnam po razpoloženju. Na žalost jih naredim malo, premalo... vendar je vsaka čisto moja in nosi svojo zgodbo. Morda je trenutno najbolj opazen Poslušalec. Moram res povedati, od kod navdih? ;)

8. Za konec pa?

 Glina me je popolnoma potegnila vase. Ustvarjala sem že z zelo različnimi materiali, všeč mi je usnje, tekstil, les... udeležujem se srečanj lokalnega društva likovnikov, kjer spoznavam čare slikarskih tehnik, vendar tako kot me glina vedno znova, ko jo vzamem v roke, preseneča in ujame v valove svoje energije, me drugi materiali ne znajo.

Glina te opomni na tisočletja njenega nastajanja, pokaže ti moč narave in energijo vesolja, ki sta ujeta.
Želim si, da bi lahko nekoč, nekje, postala keramika moje poslanstvo, kjer me ne bi obremenjevale tiste vsakdanje obveznosti, ki v naši družbi, že presegajo človeške zmožnosti in razum.

 

Dscn8103

 

A7

 

A13

 

A19

 

A22

 

A23

 

A34

 

A35

 

A40

A41

 

Dsc_0065

 

A51


Izdelke pa najdete tukaj, na njeni strani: http://www.facebook.com/pages/Bina-keramika/215823915109456