Okej. Je pa res tu mač, da se ustavljaš in nekje vmes iz dolgčasa v nakupovalnem centru, med stebri, panoji, visokimi lučmi loviš oblake. In se voziš, mal levo, desno, da ti ni treba tok skakat za kader. Sej veste, danes je bilo peklensko soparno, res, ubijalsko, pa itak me dela nervozno, ko se ljudje vozijo mimo, upočasnijo avtomobil in zijajo vate. "Ja, ja, sam oblak fotkam, gospod... " Pa to ne izvira iz mojih sumničenj, neke psihotične paranoje.
Spomladi sem parkirala avto, nedaleč stran od moje rojstne hiše, šla ven in v bregu fotografirala prve zvončke. Živimo na hribu, zadnji zaselek na koncu in čisto na vrhu naselja, tik pod nebesi, bi se reklo. Zato je avtomobilov tam sila malo, samo od živečih, vse poznam, hiš pa je točno osem, ni taka številka, da si človek ne bi vsakega posebej zapomnil. Pa pride gor avtomobil, zapelje mimo mene, pa se ustavi. Jaz kot dobra in vzorna vaščanka takoj pogledam, si mislim "nekaj išče, morda se je izgubil", kot se pri nas pogosto dogaja, ko ljudje ne vedo, kam so prišli in kam naj bi naprej. Moški je odprl okno, rečem si "dobro, nekaj sprašuje", stopim tistih nekaj korakov do njega. Pa mi reče, "če bi se dobila na kavi ". Ja bogpomagaj, gospod je bil v srednjih letih, kolikor sem ga uspela na hitro videti. Odogovorila sem "ne, hvala", morda sem celo malce osorno siknila. In je šel. Jaz pa sem tudi pobrala vse svoje veselje tistega dne do zvončkov in dopoldansega toplega sonca. Naslednjič pa že niso bili več takšni...
Ujamem na hitro, kolikor se le da. Šibam dalje. Nor da je bil, zjutraj sem že navsezgodaj na Barju zagazila v blato, saj je vse razmočeno in mokro. Čevlji so bili taki, da sem letela domov v Grosuplje zamenjat, saj so bili tej do sredine pet blatni... Sicer pa se je danes toooliko zgodilo, toliko novic, da. Moja glava komaj drži. Nekaj zelo vznemirljivih, veselih stvari, da sem imela prav polepšan dan. Tistim pa, ki smo se danes uspeli ujeti na kavi, hvala. Takih dni imam sama malo in jih zato toliko bolj cenim. : )
Če pa takale nebesa malo zdramatiziraš, pa dodaš malo barve, nastanejo bučna in intenzivna... In sploh ne resnična...
Ni komentarjev:
Objavite komentar