Lidija D.: Ajdovi žganci

sreda, 23. marec 2011

Ajdovi žganci

Zalina želja, spet, ajdovi žganci. No, tole pa res ne vem, kolikšne so količine. Danes sem naredila za dve osebi. IN JA; dobila sem tudi domače ocvirke, lepe, dišeče, perfektne...

AJDOVI ŽGANCI

Za dve osebi sem dala 2 krompirja, 1,5 - 2 lončka ajdove moke, vodo, sol. Žgance res ni nobena umetnost naredit. Pri nas so vedno delali le take, krompirjeve z ajdovo moko, da se po moje večino mok kombinirat s krompirjem, ali pa se jih naredi samo z vodo. Da ne bom predolga. Krompir se nareže na tenke rezine, zalijemo z vodo, (raje več kot manj), solimo in damo kuhat. Ko voda zavre, zmanjšamo oglenj, stresemo gor ajdovo moko, v sredini naredimo luknjico, kar z narobno stranjo vilice ali žlice, če je kje pri roki in kuhamo, dokler se ne skuha krompir do mehkega. Nimam pojma, v čem je fora te luknjice, po moje, če je večja količina, da se moka na sredi vsaj malo pokuha, če je to v nekem malem piskerčku, ne vidim neke fore, tako ali tako se na koncu vse zmeša v enotno maso... : )

Potem malo vode odlijemo in jo shranimo, če bi jo še potrebovali. Žgance, (vsaj pri nas) z dolgo kuhovnico mešamo in pritiskamo ob stene lonca, da se krompir in moka zmešata v maso. Da bi bilo lažje, sem delala tudi že s TW tlačilko za pire krompir, gre čisto lepo. Vodo po potrebi dodajamo, zato pazit, odvzeti se je ne da... Žgance potem iz te dolge kuhovnice nastrgamo v skledo. Postrežemo s svinjskimi ocvirki, zalito z mlekom. Postrežemo s praženim kislim zeljem ali repo, lahko dodamo še krvavice, pečenice, klobase. Ali pa kot prilogo k obari, zelenjavni juhi.

*Moko kupujem po kilo, zelo rada se ustavim v mlinu, pa vendar. Mi je vedno kar zoprno vzeti tako malo. No, poleti sva vzela 10 kil moke, cel žaklej, saj to ni tako dosti, pa tudi poceni je. Super, zelo kmalu mi je v hodniku cela omara lezla, dobesedno. Sledilo je temeljito generalno čiščenje, moke pa ne vzamem več. Čista škoda in potrata za nas, blokarje, si jo pač moram kupovat za sproti... : )

Narežemo krompir

Ga damo v vodo, solimo, počakamo, da zavre...

Iii, če grem gor, v Prekmurje, se grooozno rada ustavim v temle mlinu. (majo tudi mucka noter, se mi zdi tako nostalgično, pa spomni me na pravljice od Makarovičeve)...