Predpraznično, moje misli polne idej, utrinkov, načtrov za prihodnost, ki se leno sprejhajajo gor in dol, come and go. Ujeta nekje med spomini preteklosti in prihodnostjo, težko bi opisala, kaj doživljam. Veliko vsega, kot vedno. Zopet berem knjigo Florinde Donner Grau, V sanjanju, kako čudno, da sem jo domala celo pozabila, ali pa zgolj stlačila nekam zadaj, da se je ne spominjam in mi je, kot bi jo prebirala znova. Čudno. Hecno. Sem si rekla, tole še preberem, potem se posvetim beatnikom, zopet. Zakaj? Ja, ta zakaj. Predvsem mi je zanimivo takratno obdobje in vse, kar se je dogajalo. New York je bil dokaj popularen, vsaj za umetnike, pisatelje. Želim si prebrati zopet W.S. Burroughsa, Bukowskega, Kerouaca, in potem zopet v New York po njihovih poteh. Morda se komu zdi to hecno, ampak jaz sem obiskala Coney Island zgolj zato, ker ga omenja Lou Reed in sem ga morala obiskati in videti. Sedaj bi obisk združila z literarno sfero takratnega časa. Da ne omenjam, da bi v Brooklynu obiskala trafiko iz filma Jim Jarmuscha, me zanima, če sploh stoji. Bom pa morala vtaknit nos v nekaj knjig, malo na zemljevidu označit... Lani sva se sprehajala po ulici, kjer je W.S. Burroughs živel, pa nisem vedela tega at that time, : ( Torej, čaka me malo raziskovalnega dela, takoj v januarju se lotim, če bo le čas.
Moja presna prehrana. Vse je v redu, super se počutim. Včasih pa pogoljufam z žlico vložene koruze ali fižola na solati. Pač. Enostavno ne morem jest same solate in se grozno smilim sama sebi. Silly me, ha?
Potem pa fantaziram, občasno: olive, parmezan, testenine z drobtinicami (to bi jedla za Silvestrovo), sir, krompir (enkrat vmes sem si v krizi delala praženega, na koncu pa sploh ni bil tak okus in nekaj top of top), Rio Mare tune, (jem samo in zgolj to znamko še od otroških let, pač navajena okusa, strukture in sem vsa paranoied, nikoli ne naročim tune na solati, pizzi ali kaj podobnega, ker je vedno kaj cenenega gor in smrdi), no tale ima itak toliko kalorij, kot bi jedla čokolado, noissete čokolado, kakšne dobre praline, ocvrto cvetačo, pečen fižol s čilijem, pečen radič, testenine s paradižnikovo, tunino omako, ali pa samo feta sir in sušeni paradižniki, potica (zadnja leta mi je mega mega dobra, seveda domača), buhtlji, flancati ali kaj podobnega, brstični ohrovt z ocvirki (joj, tole jem parkarat na leto, ampak je mega dobro), grah z rižem, krompirjevo solato z bučnim oljem, kaprami in pečeno papriko, solato iz lignjev, sahar torto, linške piškote (moji najboljši in če kupujem piškote, izberem te), pico bez šunke, ali kakršnegakoli mesa, veliko solato s sirom, čokolino, borovničeve muffine (moji najtaboljši), česnovo potico... Boljše da neham.
Danes zvečer bo solata, s koruzo, potem pa mrzel smoothie iz banan in gozdnih sadežev. Tole miksava ob večerih in je mega dobro, nasitno, da je kaj. Nisem jutranji jedec, sploh ne. Ko takole zamenjam svojo prehrano v kako alternativnejšo vejo, dopoldan ne jem. Nikoli. Ne morem. Začnem pač z zeliščnimi čaji ali vodo, da se malo utečem, potem pa okoli ene ure popoldan prvo sadje. In potem nadaljujem do večera. Imam nek obrnjen ritem, ampak meni tako odgovarja in nimam potem slabe vesti, če ob enasti uri zvečer miksam banano in maline... Trenutno sem na presni zaradi same sebe, stanja duha, zaradi svoje namere, volje in vsega tega. In po novem letu imam še nekaj opravkov, ki bojo zahteveli melce več fizičnega naprezanja, potem pa grem na post. Popoln. Po Breussovi metodi, s čaji in zelenjavnim sokom. Zadnjič sem odkrila, da se ga dobi tudi v DM - u, kar mi je super prakktično, da mi ne bo potrebno tehtati in sočiti zelenjavo, ker nimam časa. Si ga bom pa vzela za kuhanje čajev zjutraj, jasno.
Iskala ribanico, me je zmotil vonj razapdajočih beljakovin, ki je podoben vonju iz kake človeške kloake, pomešan z vonjem svežih rib in ostalega, kar se tam valja in packa po pultih. Spomnim se tega rezkega vonja letos na tunizijski tržnici, mesni predel, ko te beljakovine na vročini razapdajo in se širi neznosen smrad. Saj se počasi navadiš in pač hodiš naprej, samo občasno priveje še močnejši val, gneča je, ljudje, prah, meni je postalo enkrat slabo, pa ne toliko, da bi padla po tleh, pač pa bruhnila. Pa ni to nič takšnega, enako se mi zgodi v drogeriji, ko povoham parfum in je zajedljiv, ogaben vonj, ki ga ne prenesem, si včasih kar položim roko na usta pa hitro ven. Zato ne marem parfumerij in jih načeloma ne obiskujem. Da se navežem na temo. Takega vonja pri nas ne odobravam, ošvrknila sem ponudbo, uvele brancine, nekaj orad, nekaj lignjev... Sem se obrnila in šla ven. Torej me čaka zvečer še obisk superhipermarketa, ne veselim se, ker me naredijo prekleto živčno. Vsi tisti ljudje z vozički, ne moreš se gibati normalno hitro in potem, gneča na blagajni. Grem, ker je ravno Silvestrovo, sicer pa se takšnih trgovin izognem kolikor je le možno. V široookem loku.
Danes bom delala, (če dobim sestavine): In je res, res dobra, luštna, pretty solatka, lahko za predjed, da ni samo dolgočasna klasična morska in pesek iz školjk škrta med zobmi...
Solato iz lignjev in repkov kozic z belim fižolom in čilijem:
lignji
repki kozic
(lahko bi se dalo školjke in ostale morske sadeže)
Očistiš, narežeš, popečeš na žaru, malo ohladiš.
česen
olivno olje
sol
kis
pločevinka belega fižola (Lidl ima v redu fižol, veliki plodovi)
olive, narezane ne kolobarje
pekoč čili
Lignje, repke in opran fižol stresemo skupaj, dodamo nasekljan česen, narezane olive, olivno olje, sol, čilije in kis. Premešamo in pustimo čez noč v hladilniku.
*Zdraven bi šla tudi žlica koruze, kapre...
En lušten receptek:
Ne morem iz svoje kože, najdla sem tole, samo sedim in gledam, vmes pa razmišljam, koliko truda in priprav je vloženih v vse tole:
http://brandoesq.blogspot.com/2007/12/snowflake-cookies-sequel.html
Ni komentarjev:
Objavite komentar