Krofe sem pekla samo enkrat. Samkrat. Nisem ravno oboževalec krofov, ne umiram nikoli zaradi želje po njih, kupim jih najraje na Trojanah, torej ni bilo nobene škode. Pojma nimam, kaj se je takrat zgodilo, vem, da so bili v obliki letečih krožnikov, pa olja so se napili, ostalo je bilo vse v redu. : ) : ) : )
Tokrat pa je Katka napisala navodila in nas usmerila v kupljeno mešanico za krofe. http://www.facebook.com/album.php?id=100001327236874&aid=43320
Po dveh dneh iskanja sem našla mešanico (končno) pri sosedu v Grosuplju. Dobro, grem zmešam vse skupaj, pa ugotovim, da moj Mum mešalnik tako malo mase sploh ne meša. Vse se je samo po stenah zapackalo, zato sem miksala res, 5 min in ne več. Bi morala mešat 20 min, kot je rekla Katka, : ) Vzhajala sem eno uro, naredila krofe, na roko, kot piše gor, vzhajala še pol ure in dala pečt. Eni so malo popokali, samo, ni hudega. Eni so lepi. Nadevala sem jih z domačo marmelado iz izabela grozdja. Mega. In so dobri. Pa sam to povem, fotkala sem najlepšega, da veste, : ) Hi, hi... In meni je edino vodilo fotografija, torej, če ni na izgled lepo, je pa znotrej bolj mega. In fotke se da posnet kadarkoli in kjerkoli...
Tale mešanica...
Navodila, doda se 2 jajci, mleko, olje in rum...
Zameseno testo... Damo vzhajat za eno uro...
Oblikujemo krofe, kar z roko... Vzhajamo pol ure...
Pečemo v ne prevročem olju...
Pripravimo mamelado...
Jaz tudi, s temle, ker meni so dresirne vrečke adijo pamet packarija...
Pure art, : )
Krof, : )
Pa marmelada znotraj...
Mmmm....
Ni komentarjev:
Objavite komentar