Pa sva se odpravila, na Kras. Seveda smo se dobili z Markom in Janom, da smo jo skupaj mahnili proti Kreplje železniški postaji. Namen in cilj poptepanja je bil čez zapuščene železniške tunele do Italije.
Krasno, dan je imel lepo, difuzno svetlobo, podobno večerni zarji, kar sem želela s slikami še malce poudariti. (pretiravati, itak). Že v Koprivi se začne motiv krasne fasade pastelnih barv, kot bi jo kdo pobarval z akvarelnimi barvami... Mega, nujno jo moram še kdaj fotografirati. Pa rože, pa polkna, pa barve, rjaste, modre, zelenkaste, turkizne.
Odločili smo se, da ne gremo iz Krepelj, ampak iz Repentaborja naprej, čez tunel, pa v Italijo. Pa smo šli. In je bilo luštno, celo nekaj špargljev se je našlo med potjo, pa ne jaz, jaz sploh nisem profi in ne znam nabirat. Še potem v hosti mi je Jan pomagal, da sem sploh videla in razumela, kje in kaj se išče. Hi, hi. In če ne bi bilo tehle fantov zdraven, bi bil moj izkupiček bolj klavrn. Zdaj pa imam dovolj, da naredim nekaj krasnih jedi in sem tako veseeeela, da ne morem povedat, : )
Recepti sledijo.
Aja, tele fotke sem nalagala včeraj dve uri in mi jih ni hotelo shranit. Torej sem morala danes vse na novo, zato: have some respect... : )
Od tukaj se začnejo fotografije Jana Kosmača, : )
Ni komentarjev:
Objavite komentar