Snega ne maram. Nisem zimski navdušenec in zaradi mene bi lahko zapadel enkrat do dvakrat na sezono, potem pa konec. Mi nekako ne gre, da se "tresem", kako bom z avtom prišla do doma, ali pa čakala v neskončnih kolonah na avtocesti. Skrbi me, kako bom zvečer očistila avto in prišla v Ljubljano. Bo šlo, bojo ceste pomrznjene, bom najdla parkirni prostor, bom zmogla peš skočit po opravkih po brozgi, bo kje kak marmornat pločnik ali stopnica, prekrita s plastjo snega, po kateri zdrsneš...
No, thats not my cup of tea.
S seboj imam, seveda, v novem Tupperware (TW) lunch boxu, moj skoraj najljubši sadež poleg ananasa, vseh berry sadežev, se pravi raznih jagod, malin ipd., in banan. Zlato jabolko, ali pri nas poznan kaki.
Recept za tele piškotke sem objavila leta 2004 na naši največji kulinarični spletni strani. To je res že kar nekaj nazaj, : ) Torej, velikokrat smo jih delali doma, spomnim se svoje tete, ki jih je pekla, skratka, spomini na dom. Ker sem takrat delala še ene kekse, sem testo naredila dan prej. Napaka. Seveda je moka spustila lepek in je bilo potem vse zelo lepo gumijasto in raztegljivo. Tudi rahli niso bili tako kot bi morali biti. Torej nasvet za prihodnjič: teli se pečejo še isti dan, obvezno. : )
Korenčkovi piškoti:
1/2 kg moke
25 dag naribanega svežega korenja
25 dag margarine
1 pecilni prašek
marmelada
Iz navedenih sestavin vmešamo piškotno testo, ga razvaljamo na 1 cm debelo, s kozarcem izrežemo kroge premera cca 10 cm. Na vsak krog damo žličko kvalitetne marmelade, ga prepognemo in rob zadelamo s pomočjo vilic. Pečemo približno 20 minut na temperaturi 170 stopinj.
http://plus.kulinarika.net/recepti/3378/sladice/korenckovi-piskoti/
Tale TW podloga je kar v redu, je pa ne uporabljam velikokrat, ker po uporabi, nikoli ne vem, a jo grem prat kar v kopalniško banjo, ker je tako velika. Če se le da, delam na čim manjšem, kar se da oprat lepo v umivalniku. : ) Tole pa res samo za kekse, ki se izrezujejo. : )
Tistim, ki veste, pa se sprašujete, zakaj, pa kako pa... Ja, trenutno sem na presni prehrani. Predvsem zakaj? Nič takšenga ni, nisem spoznala novega "razodetja", novega božanstva ali nove sile, ki bi me vlekla na to pot. (hi, hi). Preprost razlog je, da se vsaj malček ščisti organizem razne navlake, ki jo vnašamo z drugo hrano. Vem, nekateri nikoli ne bojo razumeli, pa saj jih ne silim, da bi. O vsakem alternativnem načinu prehranjevanja je potrebno kar nekaj teoretičnega znanja, preden se to lotimo na lastno pest v praksi. In tudi vsakemu prej toplo priporočam, da se vsaj malo informira, četudi bi želel zgolj debato ali pa celo izpodbijati nekogaršnje odločitve. Vedno rečem, da sem 90% na presni hrani, kar pomeni, da malce pogoljufam. S kako kuhano koruzo v solati, ali pa žlico kuhanega fižola v njej. Včasim me zanese in pojem tudi kaj drugega. Tako ali tako imam namen zgubiti tudi nekaj telesne teže. Po novem letu pa zbrati pogum za post, tisti pravi, : )
Moj cilj je nekje do novega leta, potem vključim nekaj kuhane hrane nazaj v jedilnik. In jasno kot beli dan, brez mesa.
Mandarine s Pašmana, ki mi jih je dala moja prijateljica Jana.
Solata iz češnjevih paradižnikov in ledenke.
Večer je. Polno glavo misli in dogodkov preteklega dneva imam. Nekaj krasnih ljudi sem srečala, oddala ogrlico, ki sem jo delala po naročilu, pa niti fotografirala je nisem. Oddan je bil tudi komplet, za katerim je zopet neka nesrečna zgodba in sem vesela, da bo šel k novi lastnici v roke. Krasno. Danes je bil precej zanimiv dan. Zvečer sem se potepala po BTC, na hitro, nakupi, kar sicer iz dna duše sovražim, a včasih je treba.
Domači kiviji s Krka. Jutri za vzeti s sabo, : )
Dvakrat na dan zeliščni čaj, mlačen. Tale je Ašičev, za okrepitev.
Češnjevi paradižniki so bili danes v solati z motovilcem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar